Dvignite dlan in si jo pridržite pred obrazom. Kaj menite, je prostor med vašimi očmi in dlanjo prazen? Videti je prazen, a seveda ni. Vemo, da je okrog nas zrak, ki ga sestavljajo nevidno majhni delci – najpomembnejši med njimi so delci kisika, ki ga dihamo in potrebujemo za življenje.
Sedaj pa si predstavljajte, da bi enako naredili medtem, ko bi lebdeli v vesolju. V tem primeru pa je zelo verjetno, da bi bilo območje med vašimi očmi in dlanjo res popolnoma prazno.
Tako bi bilo zato, ker je večina vesolja tako imenovani ‘vakum’. To pomeni, da je popolnoma prazno, brez enega samega delčka plina ali zrnca prahu.
A čeprav je večina vesolja vakum, obstajajo v njem območja, ki niso. To so območja, kjer vesoljski plin in prah lebdita med zvezdami v galaksijah. Temu pravimo medzvezdna snov.
Medzvezdna snov je prav zares redka. Če bi imeli eno čajno žličko medzvezdne snovi in eno čajno žličko Zemljinega ozračja, bi bilo na drugi žlički 100 bilijon-krat več delcev (to je 100 milijonov milijonov!)
A sčasoma se medzvezdna snov zbere v grudice in tvori večje in težje kepe plina in prahu, dokler ne nastane velik oblak v vesolju, tak kot je ta na sliki.
Tak oblak, ki na sliki zakriva zvezde v ozadju, je tiste vrste, ki mu pravimo temna meglica. Tako kot druge vrste kozmičnih oblakov ali meglic je sestavljen iz plina in prahu. A za razliko od drugih meglic, ki jih pogosto vidimo modro ali živo rožnato žareti, je temna meglica tako gosta in debela, da povsem zakrije zvezdno svetlobo izza nje ali v njej.
A tako kot Sončevi žarki pokukajo skozi razpoko v mračnih, deževnih oblakih na Zemlji, bo tudi zvezdna svetloba nekoč posijala skozi ta oblak. Globoko v oblaku so grude snovi, iz katerih nastajajo nove zvezde, ki bodo nekega dne izbruhnile v sijoče življenje!
Cool dejstvo
Astronomi se ne strinjajo glede tega, koliko zvezd bo nekoč zasijalo v tem oblaku. Dve študiji trdita, da bi lahko v oblaku nastalo 250 zvezd podobne velikosti kot Sonce. Tretja študija pa pravi, da bi jih lahko bilo 1600!
Share: