V letih okrog 1500 je bila Evropa v dobi velikih odkritij. Evropejci so pluli čez oceane in odkrivali nove dežele. V tem času so odkrili obe Ameriki, Afriko, Azijo in Oceanijo. Nekateri od raziskovalcev pa so odkrivali tudi nove 'dežele' na nočnem nebu!
Neke jasne, zvezdnate noči je portugalski raziskovalec z imenom Ferdinand Magellan zajadral čez ekvator na južno poloblo. Ne le da je vstopil v nove dežele in morja, ampak je od tam videl tudi popolnoma novo nebo! Ker južna polovica našega planeta gleda v drugo smer vesolja kot severna, južnjaki vidijo druge zvezde in galaksije kot severnjaki. Ko je gledal novo druščino zvezd, je Magellan opazil nekaj, kar je bilo videti kot megličast, nejasen oblak. In ko se je njegovo potovanje nadaljevalo, se ta “oblak” ni premaknil…
Magellanovo potovanje se je nesrečno končalo v boju z nekim domorodskim poglavarjem na Filipinih. A kljub temu, da se ni vrnil v Evropo, so ta “meglen oblak” poimenovali v njegovo čast. Dandanes je znan kot Veliki Magellanov oblak ali LMC (začetnice angleškega imena: Large Magellanic Cloud).
Danes vemo, da je LMC pritlikava galaksija okoli 10-krat manjša od naše domače galaksije. In tako kot se naš planet giblje okoli Sonca, se ta galaksija giblje okoli naše galaksije. Ta slika je podroben posnetek LMC in prikazuje dva oblaka plina in prahu, v katerima nastajajo nove zvezde.
Tema oblakoma bi lahko rekli “dvojčka”, saj oba pripadata isti starševski galaksiji. Poleg tega ju oba osvetljujejo izjemno vroče zvezde v njuni notranjosti. A videti sta zelo različna: eden rdeč, drugi moder. Razlika med njima je v njuni kemijski sestavi. Modra svetloba nam pravi, da je levi oblak iz kisika, rdeča svetloba pa, da je desni iz vodika.
Cool dejstvo
Še ena pritlikava galaksija je imenovana po Ferdinandu Magellanu. To je Mali Magellanov oblak. Mnogi astronomi menijo, da bo obe galaksiji, Mali in Veliki Magellanov oblak, nekoč požrla naša galaksija!
Share:
